Erasmus+ praksa se je začela 17. 6., ko smo se jaz, Robi Golob in Primož Dvoršak odpravili na pot v Grčijo. Odločili smo se, da bomo potovali z osebnim avtomobilom, saj smo želeli v prostem času raziskovati Grčijo. Ker je bila vožnja predvidena za 12 ur, smo se ustavili v Nišu, Srbija, kjer smo si najeli sobo za eno noč in naslednji dan nadaljevali pot. Ko smo prispeli v Sani Resort, smo se oglasili v hotelski pisarni za človeške vire (HR). Po prevzemu ključev stanovanj smo ugotovili, da ne bivamo v isti sobi, niti na isti lokaciji. Zato smo si v Nea Poteidaia rezervirali sobo za eno noč in se naslednji dan ponovno obrnili na HR pisarno. Po dolgem pogovoru z menedžerjem smo le dobili stanovanja na isti lokaciji.

Ker še nismo imeli informacij o delovnih nalogah, smo si vzeli nekaj prostega časa za raziskovanje Grčije, kjer smo obiskali različne plaže in okušali njihovo tradicionalno hrano. Po enem tednu smo vsi trije začeli z delom. Jaz sem pričel delati v japonski restavraciji Katsu, kjer je bil šef kuhinje Katsuhiko Hanamure. Imel sem priložnost spoznati tehnike priprave sušija, sashimija in tempure. Moj delovni urnik je bil od 14.45 do 22.45, z vmesnimi premori (“split shift”) od 11.15 do 13.45 ter 17.45 do 22.45. Med “split shiftom” sem delal s šefom kuhinje, ki mi je pokazal tehnike rezanja tune, lososa in priprave sladic, katerih recepte je njegov mentor, Nobu (Nobuyuki Matsuhisa), prinesel iz Japonske. Že prvi delovni dan sem imel priložnost videti tehnike razkosavanja rib za suši. Ker se je moj sodelavec kritično poškodoval, ga je šef odpustil, jaz pa sem moral prevzeti njegovo postajo. Delal sem na postaji za tempuro, kjer sem pripravljal zelenjavne tempure, tempure iz kozic ter različne omake, ki so jih postregli zraven. Kasneje sem prevzel tudi postajo za sladice, saj sem pokazal, da imam nekaj kuharskega znanja.

Erasmus+ izkušnja ni zajemala le delovnega časa – šef kuhinje Katsu nas je večkrat povabil k sebi domov, kjer je naročil hrano in priredil karaoke večere. Tam sem imel priložnost poskusiti nekaj japonskih viskijev, ki jih je prinesel iz Japonske. Na teh dogodkih smo se kot ekipa bolje spoznali in zabavali. Šef je bil zelo gostoljuben, želel je, da se počutimo kot doma, in nam je pripovedoval zgodbe o svoji karieri, ko je začel delati v Los Angelesu in kuhal za priznane glasbene skupine in pomembne osebe.

V Grčiji smo se imeli odlično, še posebej zato, ker sem bil tam s prijateljema Robijem in Primožem. Raziskovali smo tudi nočno življenje, ki je resnično tako živahno, kot pravijo. Odkritje najlepše plaže na drugem “prstu” polotoka Chalkidiki je bila ena izmed vrhuncev potovanja. Po prvih dveh tednih prilagajanja novemu okolju je čas hitro mineval, saj sem vsak dan užival v novih izzivih v kuhinji in v družbi zanimivih sodelavcev iz drugačne kulture.

Ob zadnjem delovnem dnevu me je šef Katsu skupaj s celotno kuhinjsko ekipo presenetil s torto in se mi zahvalil za vso pomoč. Ta dogodek me je ganil, saj je bil povsem nepričakovan. Izkušnja mi je prinesla veliko novega znanja, receptov in prijateljev, ki jih nikoli ne bom pozabil. Domov smo se vrnili 1. 9., vendar smo morali zaradi okvare avtomobila ostati v Grčiji še en dan, dokler nismo dobili nadomestnega vozila.

Če vse skupaj povzamem, je bila to ena najboljših izkušenj v mojem življenju, polna nepričakovanih dogodkov, ki jih ne bom nikoli pozabil. Zelo sem hvaležen za to priložnost.

Blaž Potočnik